Aleša je mučil glavobol. Pa sva se ga (namreč glavobola) lotila na “poseben naćin” 🙂
Peter: Od kdaj pa vas muči?
Aleš: Od včeraj.
Peter: In kaj se vam je takega zgodilo?
Aleš: Pravzaprav še nič. Najbrž je od stresa. Kmalu mi poteče dosedanja pogodba o zaposlitvi in jutri imam razgovor za novo službo. Ponujajo mi delovno mesto, ki mi je še bolj všeč od dosedanjega, tudi več odgovornosti. Finančni vidik pa temu nikakor ne ustreza.
Peter: Zakaj pa ne zahtevate ali pa vsaj “predlagate” spremembo, npr. primernejšo plačo?
Aleš: Kaj pa vem …
Peter: Vas je česa strah?
Aleš: V bistvu me je in sicer da se ne bi uspeli dogovoriti. Potem bi ostal brez službe in brez prihodkov.
No, potem pa sva se dokopala do še globjih ugotovitev in sicer da:
- bi potem račune in kredite morala plačevati žena, imela pa sta druge načrte, ki bi jih sedaj morala spremeniti;
- se ne počuti dobro, če nima poravnanih stvari;
- brez denarja ne bi mogel funkcionirati;
- bi se z ženo pričela kregati, čemur bi sledila ločitev, razpadla bi družina in počutil bi se osamljeno;
- se je tako že počutil, ko so že bili v krizi z denarjem in da je prvič tak občutek doživel v otroštvu zaradi pogoste odsotnosti staršev in slabih odnosov v družini, še posebej z mamo.
In kakšne so bile posledice odprave te travme iz otroštva? Glavobol je popustil in izginil, razgovor pa je minil po njegovih željah in brez najmanjšega zapleta. In seveda, že nekaj mesecev je zadovoljen na novem delovnem mestu. Kuuul …
Share this Post
