Bliža se 21. december, zimski Sončev obrat, ko se poslovimo od starega cikla in ko se začne nov. Idealna priložnost torej, da se ozremo na prehojeno pot in začrtamo novo.
Tako sem se lani ob tem času precej resno lotil načrtovanja za leto 2016. Opredelil sem moje glavne cilje v zvezi z zdravjem, odnosi, financami in poslom, pa v zvezi z osebno rastjo, dobrodelnostjo, novim znanjem, navadami in dnevnimi rituali ter zabavo in dobrim počutjem. Med letom sem tu in tam pogledal, če sledim začrtanim smernicam in kako dobro mi gre. Te dni pa sem malce celoviteje razmislil o letu, ki se poslavlja.
In kaj sem ugotovil? Številnih nalog nisem realiziral in večine zapisanih ciljev nisem dosegel. Ali je bilo torej leto neuspešno? Ali naj bom zato nezadovoljen z letošnjim letom? Odgovor je še celo zame presenetljiv – z letom 2016 sem zelo zadovoljen, celo navdušen. Uresničujejo se namreč moje želje glede dela z vrhunskimi športniki, česar lani nisem eksplicitno zapisal med cilje. Knjiga Kako odpraviti stres za vedno je v zaključni fazi priprave in tudi tega lani nisem predvidel. Sicer sem načrtoval članek ali referat, ne pa knjige in to s to tematiko. Nastala je nova spletna stran, ki je nisem načrtoval. Poleg tega sem naredil nekaj zelo želenih in pomembnih premikov na področju osebne rasti in spremenil sem kar nekaj navad. Skupno vsem omenjenim zadevam je bilo, da sem sledil notranjemu glasu, da je vse skupaj potekalo relativno gladko in da sem delal z velikim navdušenjem in zavzetostjo.
In kako bom načrtoval za leto 2017? Podobno, kot lani, vendar bo načrt tokrat mnogo enostavnejši. Moje temeljno vodilo pri načrtovanju pa bo: Zavestno sledi notranjemu glasu in počni zadeve, ki te navdajajo z navdušenjem in zavzetostjo za njihovo realizacijo.
Share this Post
Comments 4
Peter, zelo dobro zapisano. Vsi si delamo preveč težav z racionalnim in ne poslušamo sebe in svojega notranjega glasu. Ta zmeraj ve, kaj je za nas najboljše.
Tudi jaz delam analizo letošnjega leta in ugotavljam podobno kot ti. Veliko stvari, ki sem jih zapisala, nisem realizirala, so pa se pojavile nove, ki so me pozitivno presenetile.
Odkrila sem, da vedno dosežemo to, kar si zadamo, samo pot je vedno malo bolj zavita. Pripravljam nalogo, katere tematika me je vlekla dol in v temo, nazaj v preteklost, nisem je mogla dokončati. Sedaj sem pri novi tematiki in ta me navdaja s svetlobo in prihodnostjo.
Vsem želim vse dobro.
Živijo Peter, ne morem si kaj, da ne bi napisal stavek ali dva.
Seveda je načrtovanje pomembno, ampak življenje je preveč dinamično, da bi načrtom slepo sledili po načelu “naj stane, koliko hoče”. Zapisal si tisto, kar sem sam sicer vedel, napisati si pa ne bi upal – kako pomembno je slediti ne samo načrtom, ampak tudi (ali pa predvsem) notranjemu glasu. Ko gledam svojo poklicno pot, skoraj štirideset let že traja, je do večine največjih prelomnic prišlo mimo planov in vedno sem sledil notranjemu glasu. Veliko odločitev je bilo vse prej kot lahkih, nekatere so bile vsaj v prvem trenutku grenke. Na koncu lahko mirno zapišem, da sem vesel, da sem dal svojemu notrajemu glasu priložnost in da sem ga znal slišati in poslušati. Želim lepe praznike
Pozdravljen. Vecina ljudi si ob koncu leta naredi okviren plan kako naprej. Ampak 90% teh planov ne realiziramo. Zakaj bi torej delali plane? Zaradi boljsega pocutja? Ker to delajo vsi drugi? Kaj pa ce bi namesto tega raje uzivali vsak dan posebej, saj konec koncev velja pravilo 5/5. Se pravi, ce pride problem in ne glede na to kako velik je ali bo cez 5 let se aktualen? Ali bo cez 5 min ze boljse? 🙂 pa seveda en rek, ki je ze zelo “zlajnan” ampak drzi pa se vedno. CARPE DIEM
Lp
Author
Hvala, Mateja, za komentar! Zakaj delamo plane? Mogoče res, ker delajo tudi “vsi drugi” in ker se bolje počutimo, ko nekaj planiramo. Morda se nam tako zdi, da smo s tem na dobri poti, da to tudi dosežemo. Še bolj verjetno pa se mi zdi, da te plane želi naš ego … Zato jih najbrž tudi ne realiziramo; ker plani niso usklajeni “z nami”.