“Nisem se mogla braniti”

Peter Kunc Blog Leave a Comment

Večkrat sem imela občutek, da se ljudje spravijo name. Zadnjič se mi je to zgodilo v telefonskem pogovoru, ko me je prodajalec hotel prepričati, da moram kupiti njegov izdelek in še kregal me je, da tega nisem storila in da se že pol leta muči z mano in da ne izpolnim njegovih pričakovanj.

Poklicala sem Petra … Ugotovila sva, da se ljudje spravijo name kot nekoč moj oče, ki se je “razprostrl kot orel nad mene”, da sem se počutila majhno in nebogljeno, potem pa je uveljavil svoje ideje, misli. Nisem se mogla braniti, čeprav se nisem strinjala z njim in sem se mu vedno poskušala upirati. Fizično in besedno je bil močnejši.

Izpulila sva prepričanje, da moram nadvladati nekoga, ga karati, ga ponižati in mu vsiliti svojo voljo, ga fizično premagati z besedo. Naložila sva občutek ljubezni in enakopravnosti, da prepoznam dejanja ljubezni in tega, ko mi ljudje hočejo dobro, me pustijo, da se sama odločim in stojim za svojimi besedami in dejanji in podobno.

Včeraj pa sem doživela potrditev, da to že deluje.

Bila sem na kavi z mamo in njeno prijateljico. Pride natakarica (imela je gužvo) in nas je prav grdo gledala. Najbrž si je mislila, da smo “spet eni, ki mi bodo težili”. Jaz pa jo pogledam in rečem: “Dober dan, kako ste?” V momentu se je zbistrila in spremenila, kot da bi jo spreletelo, kaj dela. Naročila sem sladico “Vrelec ljubezni”. Ženska je prišla do mene in me začela božati in je rekla, da bom po tej sladici še bolj ljubezniva. Ne moreš verjeti.

Tudi doma se zelo čisti. Mož zelo nori in uporablja svoj stari vzorec nadiranja, a mu ne uspeva. Govorim mu, da to, kar dela, ni ljubezen. Vidi, da se bo moral spremeniti.

Share this Post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja