Olimpijske igre niso zanimive samo s športnega stališča, ampak tudi psihološkega. Začnimo z včerajšnjim neuspešnim nastopom slovenske metalke kopja Martine Ratej v kvalifikacijah. MMC RTV SLO je postregel z njeno naslednjo izjavo:
“Cilj je bil finale in dober izid v finalu. Drugega kot razočaranje ne morem reči, saj je bil cilj precej višji. Vem tudi, da sem dobro pripravljena in v dobri formi. Nič kaj dobrih besed nimam. Moram pogledati posnetek in videti, kakšne so bile napake. Ne sestavim meta, sile v eno točko in kopje leti pač na to daljavo, ki sem jo sposobna doseči z napakami. Preveč sem v krču, ne spustim se s ‘ketne’,” je pojasnila Ratejeva, ki razmišlja, kaj mora spremeniti v tehniki, da bi spet dobila občutek za daljave okrog 65 metrih, ki jih je že dosegala.
Jaz pa mislim, da s spremembo tehnike ne bo prišlo do izboljšanja rezultata. Najprej bo potrebno odpraviti krč, ki se ga Martina sicer zaveda, ne pa tudi njegovega pravega izvora. Zelo možno bo potem prišlo do izboljšanja rezultatov kar “samo po sebi”.
Share this Post
