Pred nekaj dnevi sem se vračal s Krima proti Iški in dohitel šepajočo znanko. Pojasnila mi je, da si je malo pred najinim srečanjem zvila gleženj. Pot je bila res »primerna« za kaj takega; zasnežena z malce ledu in neravnin in nezgoda se hitro pripeti. Zanimivejše je bilo nadaljevanje.
Ker vem, kaj pravi Louise Hay v knjigi Telo je tvoje o gležnjih in težavah z njimi:
Gležnji predstavljajo sposobnost sprejemanja zadovoljstva; predstavljajo okretnost in smer. Težave z gležnji kažejo na neprožnost in krivdo.
sem malce vrtal … Na koncu je prostodušno priznala, da se je počutila krivo, ker je njen mož obležal doma z virozo, ona pa ni ostala doma ob njem, ampak je šla na izlet sama ..
Zanimivo, kajne?
Share this Post
